Kres 3.0: Žareče kresnice v pepelu propada
Postinternetna utopija se ni nikoli uresničila. Namesto tega smo dobili destabiliziran svet, poln negotovosti, nadzora, nasilja in nemoči. Zaupanje v institucije se je sesulo, sistemi, ki so nekoč trdili, da varujejo stabilnost, pa zdaj pospešujejo našo pot v propad.
Razstava Kres 3.0 ta kolaps obravnava z različnih zornih kotov. V današnjem hiperkapitalističnem tehnološko-fevdalnem svetovnem redu lastniki velikih tehnoloških podjetij delujejo kot sodobni fevdalci, podatki pa postajajo nova svetovna valuta. Ta neomejena koncentracija moči spodbuja sisteme podrejenosti, nadzora, izkoriščanja in zajemanja podatkov, hkrati pa krepi nasilne algoritme, zasnovane za pridobivanje pozornosti, normalizacijo in vsiljevanje škodljivih vsebin ter desenzibiliziranje na prizore nasilja in sovraštva. To neusmiljeno prizadevanje za pozornost uporabnikov in uporabnic generira slop estetiko, ki naše zaslone preplavlja z brezpomensko brainrot UI-generirano vsebino.
Po drugi strani pa bi lahko bližajoči se kolaps omogočil pojav novih taktik – intervencijskih praks, ki hekajo, rušijo in spreminjajo ta pokvarjeni sistem. Z nenehnim prehajanjem med poskusom razumevanja določenih preteklih in trenutnih situacij, vzpostavljanjem skrivnih povezav, oblikovanjem strategij za izogibanje realnosti in snovanjem idej o odporu se umetniki in umetnice na razstavi nočejo predati obupu ali naivnemu optimizmu. Namesto tega doživljajo propad kot protislovno stanje, prostor, kjer se izčrpanost sedanjih sistemov prepleta s pojavom novih estetik, novih načinov mišljenja in novih predstav o prihodnosti. V duhu kresovanja se ne sprašujemo le, kaj naj pogori, ampak tudi, kaj lahko zraste iz pepela.
Kres je vsakoletni razstavni projekt, ki se osredotoča na perspektivo mlajše generacije digitalnih umetnikov in umetnic, katerih svet je bil vedno posredovan prek zaslonov in digitalnih tehnologij. Z uporabo različnih medijev, od računalniških iger, interaktivnih spletnih strani in digitalne grafike do potopitvenih svetov in hibridnih okolij, raziskujejo aktualna družbena, okoljska in politična vprašanja, ki so povezana z vplivom tehnološkega razvoja in naše odvisnosti od tehnologije. Obiskovalci in obiskovalke so vabljeni, da vsako delo aktivirajo tako, da priključijo računalniško miško in s tem vklopijo posamezne zaslone. S to namerno, fizično, skoraj arhaično gesto projekt zavrača pasivno gledanje ali enostavno drsenje po ekranu, ki se danes pogosto pričakuje od digitalnih uporabnikov.
Kres 3.0 ponuja strategije hekanja, prekinjanja, dekomputacije, umika, upočasnitve, sabotaže, skrbi in reorganizacije. Z ustvarjanjem alternativnih narativ, ki izzivajo obstoječe ideologije, umetniki in umetnice spodbujajo razmislek, ali bi bilo mogoče sedanje sisteme izčrpavanja ponovno prevzeti in jih zgraditi na novih oblikah kolektivizma, ki zavračajo izkoriščanje in spodbujajo solidarnost. Čeprav se postinternetna utopija nikoli ni uresničila, nas ruševine propadajočega sveta tako še vedno vabijo, da zgradimo novega.
/ ENG /
Kres 3.0: Glimmering Embers in the Ashes of Collapse
The post-internet utopia never arrived. Instead, we got a destabilising world, full of uncertainty, surveillance, violence and powerlessness. Trust in institutions has collapsed, and the systems that once claimed to safeguard stability now accelerate our descent into chaos.
Kres 3.0 exhibition examines this collapse through multiple lenses. In the current hyper-capitalist technofeudal world order, the owners of Big Tech act as modern-day feudal lords, while data becomes the new world currency. This unaccountable concentration of power gives rise to networks of dependency, surveillance, extraction and data harvesting, while fuelling violent algorithms designed to extract attention, normalise and push harmful content, and desensitise us to violence and hate. This relentless pursuit of engagement generates slop aesthetics flooding our screens with meaningless AI-generated, brainrot content.
On the other hand, however, impending collapse could allow new tactics to emerge – interventionist practices that hack, disrupt, and repurpose this broken system. By oscillating between analysing certain historical and current situations, forging secret connections, creating strategies of evading reality and fabricating ideas of refusal the artists in the exhibition refuse to give in to despair or naive optimism. Instead, they inhabit collapse as a contradictory state, a space where the exhaustion of current systems intertwines with the emergence of new aesthetics, new ways of thinking, and new future imaginaries. In the spirit of bonfire (Kres in Slovenian), we ask not only what burns, but what grows from the ashes.
Kres is an annual exhibition project that focuses on the perspective of a younger generation of digital artists whose world has always been mediated through screens and digital technologies. Using various mediums, from computer games, interactive websites, and digital graphics to immersive worlds and hybrid environments, they explore current social, environmental, and political issues linked to the impact of technological development and dependency. Visitors are invited to activate each work by plugging in a computer mouse and turning on the screens. Through this deliberate, physical, almost archaic gesture, the project refuses the passive view or frictionless scroll expected of digital users today.
Kres 3.0 offers strategies of hacking, glitching, decomputing, withdrawal, deceleration, degrowth, sabotage, care, and reorganisation. By creating counter-narratives that challenge existing ideologies, the artists encourage visitors to reconsider whether current exploitative systems could be reclaimed and rebuilt on new forms of collectivism that reject extraction in favour of solidarity. Even if the post-internet utopia never arrived, the ruins of a collapsing world still invite us to build anew.
